Osebno raziskovanje življenja in duhovnosti me je vodilo v iskanje smisla in drugačnih načinov bivanja. Ta vprašanja so z rojstvom otrok postala še globlja – kakšen svet si želimo ustvariti zanje?

Zelo nazoren je pogled z vidika okoljskega odtisa – torej razmerja med našo porabo virov in obremenjevanjem okolja ter zmožnostjo planeta, da si opomore. Kot človeštvo do približno avgusta porabimo celotno letno zalogo obnovljivih virov. Vse, kar porabimo po tem, jemljemo prihodnjim generacijam.

Naš okoljski odtis je grobo razdeljen na tri dele: gradnja in dom, transport ter pridelava hrane. Od teh je ravno gradnja tista, kjer je mogoče z največjo jasnostjo opaziti razlike med industrijskimi materiali in naravnimi pristopi. Ne poznam industrijskega gradbenega materiala, ki bi se po vsestranskem dobrobitju lahko kosal z naravnimi – tako z vidika zdravja, udobja kot tudi vpliva na okolje.

Res je, da obstajajo področja, kjer sodobni standardi ugodja zahtevajo rešitve, ki jih naravni materiali težje dosegajo. A prav zato je raziskovanje naravne gradnje tako pomembno: ne le zaradi kakovosti bivanja, temveč tudi zaradi odgovornosti do planeta. Ves čas gradnje nas spremlja tudi misel na konec – na razgradljivost, krožnost in dolgoročne vplive izbire materialov.

Okoljski odtis takšne hiške je manj kot desetina primerljive industrijske novogradnje.

Naš cilj je ustvariti prijetno, zdravo in čarobno naravno domovanje, ki človeka celostno podpira v polnem bivanju. Vabim te, da nas spremljaš na tem popotovanju – poti iskanja ravnovesja med naravo, domom in smislom bivanja.